2011

Za nami je težko leto. Evropski in azijski indeksi končujejo v glavnem v dvomestnih rdečih številkah. Nekoliko lepši je pogled na ameriške indekse, ki so uspeli nadoknaditi precejšnji padec in so za sedaj obarvani zeleno. Med njimi se je najbolje odrezal Dow Jones- blue chip index ameriških podjetij, ki beleži nekaj odstotno rast.

Stanje - Evropska unija

Po poročanju Financial Times se mnogo multinacionalk pripravlja na morebiten razpad Evra, ki se zdi vedno bolj možen. Francija in Nemčija sta že na začetku meseca naznanili možnost izstopa Grčije, tak pesimizem se je zgodil prvič po trinajstih letih entuziazma nad evropskim monetarnim eksperimentom. Med tem grško prebivalstvo masovno dviguje denar iz bančnih računov. Tako so imeli Grki v svojih bankah konec lanskega leta naloženih €250mil., konec septembra 2011 pa le še €190mil. in negativni trend se seveda nadaljuje. Nato je še tukaj znižanje bonitetnih ocen evropskih bank in grožnja S&P, z nižanjem bonitetne AAA ocene Franciji in ostalim državam v naslednjih dveh tednih in še bi lahko naštevali,...

Spodnja slika prikazuje dolg Francije, Italije in Španije, ki ga je potrebno refinancirati v naslednjih tednih in mesecih. €70mil. v Decembru, €78mil. v Januarju in €104mil. v Februarju. Te številke so velike glede na trenutno gospodarsko situacijo in vprašanje je, če bodo nove obveznice teh držav našle kupce brez, da bi jim na pomoč priskočila ECB. Če vzamemo v obzir še refinanciranje Portugalske in Grčije ter ostalih držav Evro območja lahko vidimo zakaj je Der Spiegel poimenoval zapadlosti teh obveznic kar "časovne bombe".


Refinanciranje dolga za Italijo, Španijo in Francijo
Vir: Der Spiegel


In predlagane rešitve:

•V Bruslju nadalje premlevajo različne možnosti kako bolj radikalno razširiti nezadosten €440mil. težek reševalni paket, ki bi naj pomagal pri stabilizaciji razmer. Kot realna opcija se omenjata povečano kreditiranje dosedanjega EFSF ali pa vključitev IMF, ki bi deloval kot posrednik med ECB in državami, ki bi potrebovale financiranje. Večina analitikov je mnenja, da je le ECB dovolj močan igralec, da lahko pomaga velikim gospodarstvom kot sta Italija ali Španija. Takšnemu posredovanju pa seveda odločno nasprotuje nemška Bundesbank.

•Novica o novem paktu "stabilnosti", kot piše Welt am Sontag, ki sta ga naj najavili Francija in Nemčija in ki bi naj prišel v veljavo marca 2012, bi imel dve glavni komponenti: prva je, da bodo države EMU morale še bolj zategniti pasove (neizvajanje restriktivnih politik bo podvrženo sankcijam), druga komponenta pa je, da bo ECB bolj agresivno kupovala evropski dolg. Tukaj je na mestu vprašanje ali lahko Evropa resnično prisili grško(italijansko,..) prebivalstvo k dodatnim varčevalnim ukrepom ali se bodo raje ti še bolj izmikali plačevanju davkov kot do sedaj? Verjetno se bo zgodilo drugo in prav tako tudi ECB ne bo zaradi podpisa nove pogodbe začela neomejeno kreditirati države v težavah.

•Nato so tukaj še Evro obveznice, ki bi se soočale z mnogimi problemi predvsem pa z moralnim hazardom problematičnih držav, ki bi za svojo nedisciplino bile nagrajene z nižjimi obrestnimi merami na račun produktivnejših in bolj discipliniranih držav.

Kadar države »Evro obrobja« kot sta Portugalska in Grčija zahtevata uvedbo Evro obveznic ali prosita naj ECB natisne še več denarja, praktično pozivata Nemčijo naj plača njune "račune". A za enkrat Nemčija pavi NE, plačajte jih sami! Usoda Evra tako ostaja neznanka. Na odgovor ali bo morda prišlo do Evra dveh hitrosti ali pa bodo morale določene države zapustiti dosedanjo Evro skupino, bomo morali še počakati. Bistvo, ki se ga vlagatelji morajo zavedati je, da se kljub rekordno nizki brezposelnosti v Nemčiji EU sooča z zelo nizko napovedjo rasti BDP (oziroma stagnacije) v letu 2012, ki bi naj znašala le 0,5%, nesposobnostjo njenih voditeljev pri reševanju nastale situacije in nezaupanjem vlagateljev. Že ta podatek mora biti za vsakega racionalnega investitorja dovolj velik signal za umik, če ga slučajno še ni izvedel. Spodnji graf prikazuje historično gibanje in napoved BDP v evropski uniji.


Letno gibanje BDP v EU27 (v %, dejanski podatki do 11/2011, dalje napoved)
Vir:Eurostat

Z vso negotovostjo , ki se dogaja na stari celini Evro vztrajno izgublja na vrednosti proti vsem glavnim svetovnim valutam. Proti ameriškemu dolarju je v zadnjih treh mesecih izgubil 4,37%, proti Jenu 3,25% in proti Funtu 1,65%. Vprašanje je, katere države(valute) bodo največ pridobile od zmede, ki vlada v Evropi? Menimo, da se bo v prihajajočih mesecih denar stekal v države (valute) kot so: Kanada, Amerika, Avstralija in Norveška. Naštete države so bogate z naravnimi surovinami, imajo veliko pristanišč, ki omogočajo menjavo, izobraženo ter visoko produktivno delovno silo, kar je pogoj za zaupanje trga. Ameriške obveznice še naprej ostajajo glavno zavetišče pred volatilnimi kapitalskimi trgi, kar pomeni, da bo povpraševanje po dolarju v prihodnosti dovolj močno, da ga bo držalo nad razmajanim evrom.

Amerika

Začetek decembra ameriški "Super odbor" ni uspel doseči dogovora o $1,2bil. zmanjšanju proračunske porabe, kar nakazuje na velike razlike med republikanci in demokrati glede ekonomske politike, ki naj bi pomagala ameriškemu gospodarstvu. Kljub znižanju napovedane letne rasti BDP z 2,5% na 2% se je potrošniško zaupanje po šestih mesecih upadanja vendarle začelo izboljševati. Nepremičnine so v letu dni izgubile 3,6% vrednosti, kar zmanjšuje bilance gospodinjstev. Povpraševanje po dobrinah vključno z avtomobili in računalniki je še vedno veliko. Za sedaj ni znakov, da bi se Fed v kratkem odločil za ekspanzivne denarne ukrepe s tako imenovanim QE3. Ekonomska slika je za sedaj mešana vsekakor pa bo v prihodnosti potrebno več volje po konsenzu iz Bele hiše, ki pa se lahko zavleče tudi v čas po volitvah 2012.

Kitajska

Kitajska proizvajalna aktivnost se je zmanjšala prvič po skoraj treh letih, kar je povzročilo zaskrbljenost oblasti. Sledil je nepričakovan ukrep zmanjšanja obveznih rezerv poslovnih bank, kateri bo prinesel več cenejšega denarja za celotno ekonomijo. Grožnja z možno zaustavitvijo dveh največjih "motorjev" kitajskega gospodarstva- izvoza in nepremičnin je nakazala, da tudi velika Kitajska čuti posledice globalnega dogajanja in napihnjenega nepremičninskega sektorja. Analitiki napovedujejo letno inflacijo okrog 4,3%, in upadanje 9% gospodarske rasti v prihodnjem letu.

Zlato

Centralne banke so v tretjem četrtletju kupile 148,4 ton zlata in so na poti da ga kupijo več kot kdaj koli po razpadu Bretton Woods sistema pred štirimi desetletji-to je zadnjič, ko je bil ameriški dolar še vezan na zlato. Ta poteza nakazuje nezaupanje v uspešno ter hitro rešitev fiskalne krize in glavne svetovne valute nasploh. Večina analitikov je mnenja , da bo zaradi negotovih gosporarskih razmer in valutnih vojn zlato še naprej beležilo pozitiven trend. Vendar je pri tem nujno dodatni, da je zlato v zadnjih 10 letih zabeležilo večkratno rast vrednosti in s tem daleč pobegnili iz običajnih razmerij med zlatom in drugimi surovinami, zemljo, žitom,… Tako ima zlato v danem trenutku potencial velikih nihanj tako navzgor, kot navzdol.

Napoved

Za 2012 so napovedi mešane. Mešajo se tako pozitivni znaki relativno solidnih rezultatov poslovanja podjetij, s še vedno ne rešenimi, vedno bolj kompleksnimi in globokimi problemi okoli dolgov, za katere na obzorju ni videti trajnih rešitev, ki ne bi bile kratkoročno zelo boleče. Rešitev slednjega problema je v političnih rokah, kar dela napovedi na to temo še toliko težje. V primeru, da bi se našle hitre in prepričljive rešitve za dolžniško krizo, niso izključena tudi večja pozitivna borzna presenečenja. A verjetnost za tak scenarij je relativno majhna.

Tudi uradne napovedi EU institucij in analitskih hiš za 2012 v EU napovedujejo recesijo, ostali razviti svet bo imel skromno rast. Dosedanja rast trgov v razvoju pa bo nižja kot zadnja leta.

Naš pogled na prvo polovico 2012 je precej skeptičen. Posebej smo zaskrbljeni glede zapletanja dolžniške krize, ki že negativno vpliva na vrednost Evra in vsega v Evrih vrednotenega premoženja. Ta trend se bo po pričakovanjih nadaljeval.

Če smo še pred pol leta ugibali, ali bomo doživeli t.i. »inflacijski« ali »deflacijski« scenarij, je sedaj vse bolj verjetno, da bomo doživeli slednjega. Postopek »razdolževanja« bo očitno dolgotrajen in boleč. Kriza se nadaljuje in zaostruje, potrošnja (kljub poceni denarju) bo upadla. Posledično se bo na trgu znašlo marsikaj »ne nujnega«, tudi na nepremičninskem trgu.

Priporočilo

Za konservativne vlagatelje priporočamo, da so, oz. ostanejo v denarnih pozicijah, nakup že prej omenjenih valut (USD,CAD,NOK,AUD) preko depozitov ali skladov z do 35% naložbenega premoženja. Za pogumnejše vlagatelje predlagamo tudi stavo na padec pomembnejših svetovnih indeksov (»shortanje«). Kratkoročno priporočamo tudi umik iz večjih obvezniških pozicij.

Predlagamo tudi razmislek o izven borznih naložbah in alternativnih naložbah, vendar selektivno in v omejenem obsegu.

_ _ _

Želite, da vas v prihodnje sproti obvestimo o komentarjih kapitalskih trgov? Postanite član brezplačnega Kluba Finančni Center!